Znamenitosti

Planina je razložena vas s sedmimi gručastimi zaselki, ki imajo značilno obliko. Središča vasi Marci, Britih in Gorenja vas so naselbinska kulturna dediščina.

Cerkev sv. Pavla že s svojo dominantno lego na robu planote sporoča svojo pomembno zgodovinsko vlogo. Tu najdemo tudi ostanke keltskega grobišča. Cerkev je bila sezidana v 13. stoletju na ostankih rimljanskega tabora. Dve stoletji pozneje je cerkev služila kot protiturški tabor, ko je bila tudi znana božja pot. Danes pa nam lokacija ponuja enega najlepših pogledov po Vipavski dolini.

Farna cerkev sv. Kancijana stoji v vasi Britih in skupaj z okoliškimi domačijami oblikuje značilno vaško jedro s trgom pod mogočnimi lipami. V cerkvi so številne oljne slike, med katerimi še posebej izstopa Wolfova slika Sv. Antona Padovanskega iz leta 1796. Cerkev je primer še ohranjene tipične primorske baročne arhitekture iz 17. stoletja.

Na trgu pred farno cerkvijo je posajena tudi Stara trta z Lenta, ki predstavlja vez med planinskimi in štajerskimi vinogradniki.

Cerkev sv. Marjete je skrita v zeleno pobočje Planine in zanimiva postojanka na poti na planoto. V neposredni bližini cerkvice je nahajališče redkih fosilov iz eocena ter koral iz paleocena. Za cerkev skrbijo prebivalci vasi Dolenje.

Posebnost Planine so prav gotovo kraške jame; posebno pogoste so globeli in zgoneče jame. Veliko jih je odkritih v zadnjih desetih letih, ko so so jame začeli raziskovati domači jamarski navdušenci. Honice, jama in izvir potoka, pa je ima velik pomen že od nekdaj; tu so prali perilo in to je bila točka srečevanja, dela in druženja.

Avša, Planina, Trešnik in Ostri vrh so vzpetine, ki planoto zaključujejo na južni strani. S teh vrhov se odpira pogled na dolino Branice, čez Kras pa vse do morja.

Na vrh