Vinogradništvo na Planini
Planina je že od nekdaj povezana z vinsko trto; Rimljani naj bi prav na pobočjih Planine posadili prve trte, ki so se nato razširile po vsej dolini. Tako je bila že dva tisoč let nazaj zapečatena usoda Planine kot vinorodnega kraja. Žlahtnost planinskega vina je prepoznal tudi Matija Vertovec (1784–1851). Domačin, rojen v Šmarjah na Vipavskem, duhovnik, poljudnoznanstveni pisec ter intelektualec svojega časa, je v času službovanja na Planini domačine vestno učil »umnega« kmetijstva, predvsem pa vinogradništva in vinarstva. In prav v njegov spomin vsako leto čez Planino poteka Vertovčev pohod.
»Planinsko vino ima obilo taniua v sebi vsled česar je sicer nekoliko trpkcje a med Vipavskimi vini najstanovitneje,« so o planinskem vinu zapisali v knjigi Postojnsko okrajno glavarstvo (Postojna, 1889).
Lege in tla
Planina se razteza na nadmorski višini dvesto petdeset metrov, vinogradi domačinov pa segajo od dna doline, od reke Vipave, pa skoraj do Ostrega vrha, ki sega štiristo dvaindvajset metrov visoko. Večji del vinogradov je urejenih na nagnjenih in strmih površinah in da bi jih vinogradniki lažje obdelovali, so jih že pred stoletji urejali v terase. Včasih so del zemljišča na nagibih ročno prekopali in poravnali ter uredili ravno ploskev. Nastale so različno široke terase. Brežino so največkrat utrdili z zidom iz kamenja, ki so ga pobrali, ko so čistili in prekopavali zemljišče. Danes so terase urejene strojno, terasne ploskve so enakih širin, urejene so poti in varna obračališča. Terasirani vinogradi predstavljajo dovršen in zanimiv krajinski vzorec, ki pomembno opredeljuje prostorske značilnosti Planine.
Večina vinogradov leži na flišu, na laporju po domače, značilnost planinskih vinogradov pa je tudi prepletanje in sožitje fliša ter apnenca, saj se tu srečata Vipavska dolina in Kras. Takšna matična podlaga daje poseben pečat planinskim vinom.
Vinogradništvo v številkah
V naselju Planina je 45 kmetij, ki se ukvarjajo z vinogradništvom in imajo vinograde prijavljene v registru pridelovalcev grozdja in vina. Skupna površina vseh vinogradov, ki jih obdelujejo vinogradniki s Planine je 77,36 ha. Povprečna površina vinogradov na vinogradniški kmetiji na Planini je 1,7 ha, kar kaže na intenzivnost pridelave, saj je to krepko več od povprečne slovenske površine vinogradov na vinogradnika, ki znaša le 0,6 ha. Obenem je takšno vinogradništvo tudi rezultat dolgoletne tradicije, odličnih naravnih danosti in znanja ter zavzetosti vinogradnikov.
Na vrh
Planina - prestolnica pinele
Značilnost planinskega vinogradništva so številne sorte vinske trte, čeprav temelji jedro pridelave na devetih sortah, ki zavzemajo več kot 90 % delež. Pomembno mesto zavzemajo domače sorte – rebula, pinela in zelen, saj je njihov delež 45 %.
Planinska posebnost je pinela – avtohtona sorta, ki poleg rebule najbolje prenaša sušo ter pusta lapornata tla. Njena značilnost je tudi zavezništvo z burjo; ustrezajo ji odprte, zračne lege na nadmorski višini nad sto petdeset metrov. Vinogradniki na Planini pridelajo petino vse pinele na Vipavskem. Upravičeno so zato pripravili predstavitev in Druženje s pinelo, ki poteka vsako leto na velikonočni ponedeljek.
Sorte vinske trte, njihovo število
in površina na Planini
| Sorta | Število trt | Površina (ha) |
|---|---|---|
| Rebula | 63.587 | 18,55 |
| Pinela | 37.225 | 10,86 |
| Sauvignon | 32.665 | 9,53 |
| Merlot | 21.872 | 6,38 |
| Chardonnay | 19.630 | 5,73 |
| Barbera | 19.435 | 5,67 |
| Cabernet sauvignon | 19.357 | 5,65 |
| Zelen | 18.349 | 5,35 |
| Laški rizling | 12.190 | 3,56 |
| malvazija | 7.290 | 2,13 |
| Rumeni muškat | 3.720 | 1,09 |
| Beli pinot | 2.880 | 0,84 |
| Mešano belo | 1.426 | 0,42 |
| Cabernet franc | 1.300 | 0,38 |
| Klarnica | 1.250 | 0,36 |
| Sivi pinot | 1.122 | 0,33 |
| Modri pinot | 750 | 0,22 |
| Vitovska grganja | 500 | 0,15 |
| Zeleni sauvignon | 500 | 0,15 |
| Gamay | 150 | 0,04 |
| SKUPAJ | 265.198 | 77,36 |
| (Vir: MKGP - RPGV, 2011. Avtorica: Andreja Škvarč) | ||